Sarajevo 'road-trip' - december 2021

To, da se poleti radi potepamo z motocikli, je že samoumevno. Tudi pozimi se po nekaterih regijah lahko še vozijo, a na Gorenjskem to zaradi podnebja žal odpade. Nama to ne da miru, zato se odločiva za prednovoletni 'road-trip' do Sarajeva. Sarajevo izbereva zaradi tamkajšnjih cen, ker tam tisti čas ne veljajo korona ukrepi, ker je v bližini dovolj možnosti za smučarijo in pa, ker je mesto nasploh zanimivo. Na pot naju tokrat popelje moja stara 'Cimpresa'.

Torek, 28. december
Od Gorenjske do Plivskega jezera

*** Muzej domovinskog rata Karlovac *** Aerodrom Željava *** Tržnica Bihać ***

Natovoriva avto, nanj montirava še strešni kovček, spakirava še smučarsko opremo in že sva pripravljena na pot. Najin prvi postanek je že malo naprej od Karlovca v kraju Turanj. Tam stoji Muzej domovinskog rata. Muzej prikazuje dogajanje med domovinsko vojno, ki se je odvijala med letoma 1991 in 1995. Že pred muzejem si ogledava kar nekaj tankov in tudi dve vojaški letali. Samo stavbo muzeja so uredili v objektu, ki so ga vojaki poimenovali 'Hotel California'. Večkrat prestreljeno stavbo so zasteklili in jo s tem zaščitili pred vremenskimi vplivi. 

^{Popolnoma zmaličeno vojaško letalo}

Nadaljujeva proti Slunju in malo pred bosansko mejo skreneva z glavne ceste, da obiščeva še aerodrom Željava.

^{Običajno se tukaj ustavljamo z motorji, zato sva se tudi tokrat enostavno morala}

Nekaj dejstev o kompleksu: Aerodrom Željava je zapuščena vojaška letalska baza. Njeno tajno gradnjo so pričeli leta 1968, trajala pa je kar 12 let. To lokacijo so izbrali, ker zaradi 'sence' hriba radarji ne bi zaznali vzletavanja letal. V ogromnem podzemnem hangarju je bilo takrat prostora za kar 58 letal, sedaj pa je zaradi propadanja vse skupaj seveda manjše. Najdaljša in hkrati tudi najbolj urejena vzletna steza meri okrog 3,5 kilometra. 

Šušlja se, da naj bi letališče obnovili v turistične in pa športno-rekreativne namene, za organizacijo dirk in podobno.

^{Glavni rov}

^{In pa glavna vzletna steza}

^{Atrakcija je tudi tole letalo}

Čez MP Izačić prideva v Bosno in Hercegovino. Kmalu tudi prispeva do Bihaća, kjer se na tamkajšnji tržnici ustaviva še pri prijateljih. Družina Dedić naju pogosti s turškimi slaščicami, ki jih prodajajo v svoji prodajalni. Človek se tam kaj hitro zaklepeta. Zato tudi midva malo pozabiva na čas in na dejstvo, da naju do hotela čaka še dvourna vožnja. Dnevi so kratki in tako to vožnjo opraviva po temi, brez dodatnih postankov. Po prihodu v hotel si tam privoščiva še dobrote z žara.

Sreda, 29. december
Od Plivskega jezera do Sarajeva

*** Mlinčići *** Most Ljubavi *** Jajce ***

Po jutranji rutini in odjavi iz hotela se nameniva do Mlinčićev, ki se nahajajo v neposredni bližini najinega hotela.

Nekaj dejstev: Mlinčići so srednjeveški mlini na reki Plivi, ki so svoje čase služili za mletje žita. Prvotno naj bi jih bilo okoli 33, a se jih je do danes ohranilo le še 19. Izdelani so iz trpežnega hrastovega lesa in pokriti s skodlami. Zaradi spreminjanja načina pridelave moke so bili z leti obsojeni na propad. Po zaslugi ljudi, ki znajo ceniti kulturno dediščino do tega ni prišlo. Leta 2005 so tako pričeli z njihovo obnovo in leta 2009 so bili proglašeni za kulturni spomenik Bosne in Hercegovine.

^{Zaradi 'mrtve' sezone lahko parkirava v neposredni bližini}

Le streljaj stran obiščeva še eno tamkajšnjo 'vodno' znamenitost. To je most ljubezni. Povezuje oba brega reke Plive ob njenem izlivu iz Plivskega jezera.

^{Pogled nazaj proti jezeru}

Samo štiri kilometre stran stoji Jajce. Tudi tam se ustaviva, se sprehodiva skozi mesto in do Plivskega vodopada.

^{Skozi obzidje proti centru}

Nameniva se še na zadnjo, najdaljšo etapo do ciljne destinacije. Navigacija pravi še tri ure, a to se zaradi gneče kaj hitro zavleče. Peljeva se skozi Donji Vakuf, Travnik in prek Kiseljaka naposled le prispeva do Sarajeva. Hotel imava na začetku Sarajeva. Je precej smučarsko-olimpijsko obarvan. Na primer, pred recepcijo namesto klopi kot gugalnice visijo snežne deske. Vsepovsodi je možno tudi videti Vućkota, maskoto zimskih olimpijskih iger katere je Sarajevo gostilo leta 1984. 

Večerjo nama postrežejo na zgornjem, petnajstem nadstropju v Igman Baru.

Četrtek, 30. december

*** Jahorina ***

Ta dan si rezervirava za celodnevno smuko na Jahorini. Zjutraj iz hotela opazujeva vreme in upava, da se vsaj malo razkadi vsa megla. Pa temu ni tako, ves dan sva primorana presmučati v megli in mrazu. Že ob prihodu na smučišče nama v oči pade stojnica 'Cheese wheel pasta' in rečeva si, ko bova lačna greva tja. In tako sva tudi storila. Gre za testenine, ki jih pripravijo v velikem kolutu sira. Vam povem, za prste obliznit.

Popoldan ubereva drugo pot kot zjutraj. Peljeva se tudi skozi Pale, ki sodijo že v Srpsko republiko.

^{Spet najdeva Vućkota}

^{Živali na cesti so tukaj del vsakdana}

Dan spet zaključiva na večerji v Igman Baru.

Petek, 31. december

*** Bob steza Trebević *** Spomen park Vraca *** Baščaršija ***

Na silvestrovo naju čaka še nekaj ogledov. Tokrat se nama obeta lep dan, na to nakazuje že jutranje sonce, ki se poskuša prebiti skozi meglo.

Kmalu po zajtrku se zapeljeva do zapuščene bob steze na Trebeviću. Do steze je možen tudi dostop z gondolo direktno iz Sarajeva, a midva želiva videti več. Zato se odločiva, da se do tja zapeljeva z druge strani hriba in se zadnji kilometer in pol povzpneva peš. Bob steza leži nekje na pol poti med parkiriščem in pa zgornjo postajo gondole. Seveda obiščeva oboje.

^{Še vedno so zelo ponosni na organizacijo olimpijskih iger}

Sprehodiva se nazaj do avtomobila in se spustiva nazaj v Sarajevo. Ob poti najino pozornost pritegne spomenik, kjer gori ogenj. Sprva misliva, da gre spet za nekakšen spomenik povezan z olimpijskimi igrami. V bližini parkirava in kmalu ugotoviva, da je vse skupaj precej večje, kot se sprva zdi. Ugotoviva tudi, da je to spominski park Vraca, ki je bil postavljen padlim žrtvam v drugi svetovni vojni, ogenj pa simbolizira večno luč. Na koncu parka stoji tudi trdnjava še iz časov avstroogrske. Park je bil urejen leta 1981 in je dokaj slabo vzdrževan. Glede na to, da so vklesana imena več kot 11000 mož, žena in otrok, bi od pristojnih pričakovali lepši odnos.

Z avtomobilom se spustiva nazaj v mesto, parkirava v parkirni hiši in se odpraviva na Baščaršijo, eno glavnih znamenitosti Sarajeva. Nakupiva spominke, kavo, greva na burek,... Gneča je kar precejšnja.

^{Vodnjak na Baščaršiji}

Mesto to leto ne organizira nobenega množičnega silvestrovanja. Se pa zato slišiva z Mitjo in Karmen, ki sta čisto slučajno istočasno v Sarajevu. Po večerji v hotelu se dobimo pri vodnjaku na Baščaršiji, v enem lokalu spijemo kuhano vino in odidemo v drug lokal še na šišo.

Ko se ura približa polnoči, odidemo do reke, kjer skupaj pričakamo novo leto. Vse okrog pokajo ognjemeti, na tej lokaciji pa smo vse prej kot sami. Nazdravimo s pijačo iz nahrbtnika, še nekaj časa pokramljamo, nato pa odidemo vsak svojo pot.

^{Mestna hiša}

V hotelski sobi naju tudi čaka majhna pozornost, ki jo je pripravilo osebje.

Sobota, 1. januar

To je dan namenjen regeneraciji po silvestrski noči in kar večino dneva preživiva v hotelski sobi. Ven greva šele popoldan in sicer na sprehod po mestu. Srečava redko koga, vzdušje je moreče, mesto pa je še polno dima od ognjemetov pretekle noči.

Nedelja, 2. januar
Od Sarajeva do Gorenjske

*** Najveća matica na svijetu ***

Napoči dan najinega odhoda. Po odjavi iz hotela spakirava svoje stvari in se odpeljeva proti Zenici. Med Zenico in Dobojem se nahaja ogromna matica, ki je bila do nedavnega celo največja na svetu. Že nekaj let je bila na mojem seznamu, da bi jo obiskala, vmes pa so v Sloveniji že naredili večjo, ki je locirana v obrtni coni v Komendi. Vseeno se ustaviva pri tej tukaj.

Zapeljeva na avtocesto, kmalu pa se prižge lučka za bencin. Bencinske ni daleč na okoli, zato do Prnjavorja do bencinske pripeljeva že na hlapih. Natočiva polno, zapeljeva nazaj na avtocesto in že po enem kilometru se prižge 'check engine'. Jah, nič neobičajnega, Cimpresi spet ni pasal bencin, zato se za lučko ne zmeniva. Mejo prečkava v Gradiški, kjer za prečkanje čakava kar uro, ali dve. Do MP Rigonce vožnja poteka brez posebnosti, tam pa zopet obstaneva za kakšno uro, ali dve. V Sloveniji dotočiva še novo gorivo, tokrat to avtu ugaja in tudi lučka ugasne. Domov se vrneva srečna in polna novih spominov.