Številni motoristi so svoje jeklene konjičke že parkirali in pokrili čez zimo, mnogi pa še kar vztrajamo. Ampak kaj nas še vedno žene kljub mnogim nevarnostim na cesti?
Sama v jesenskih vožnjah absolutno bolj uživam kot v tistih poletnih. Imajo nek svoj čar, saj se narava počasi že spravlja h zimskem spanju, nam pa ta čas še postreže s čudovito igro jesenskih barv, medtem ko se naše gore že bohotijo s snegom. Jutranje temperature so že precej sveže, zato se na pot odpravim malce pozneje kot v poletnem času, čez dan pa se marsikje ogreje še na prijetnih 15-20°C, kar je meni idealna temperatura za vožnjo, saj tisto pasjo vročino kar težko prenašam. Med drugim je tudi turistov na cestah občutno manj.
Kljub vsem pa se moramo zavedati tudi nevarnosti cest v jeseni in našo vožnjo prilagoditi razmeram. Podlaga je mrzla in v nekaterih senčnih legah se jutranja rosa tudi čez cel dan ne posuši. Nevarno je tudi listje, ki ga na cesto napiha jesenski veter – v tem primeru tudi nikoli ne vemo kakšno je vozišče pod njim – ali je mokro, ali je pesek.